Vitovsko jezero
Tik pod cerkvijo sv. Marije nad Vitovljami priteče voda iz pobočnega grušča in na flišni izravnavi oblikuje Jezero za brestom, zavarovano kot naravni spomenik.
Jezero je nastalo zaradi nepropustnih flišnih plasti pod gruščem in je na pobočju Trnovskega gozda izjemen pojav. Velja za edino naravno jezero v sredozemskem svetu Slovenije. Dolgo je dobrih deset metrov in široko največ sedem, globoko pa do enega metra. Prosojna voda dopušča pogled do jezerskega dna. Bregove porašča trava, vrbovje in brinje, sam izvir pa obraščajo številne trepelike.
Vitovski maron
Kostanj je lepo visoko drevo z bujno in veliko krošnjo ter gladkim sivorjavim lubjem. Uspeva samo na zakisanih in pretežno suhih mestih. Polkroglasti plodovi so rjavi, z bleščečo površino. Dozorevajo v prvi polovici oktobra in so nameščeni v veliki bodičasti ovojnici. Plodovi kostanja so hranilni, poleg tega pa tudi zdravilni, zato so jih včasih uporabljali v ljudskem zdravilstvu.
Vas Vitovlje je poznana tudi po kostanju – Vitovskem maronu, ki se odlikuje po svojem okusu ter velikosti. Od drugih kostanjev se loči tudi po značilni temnejši progi na sadežu. Prav zaradi teh odlik so vitovski kostanj zelo cenili na nekdaj glavnih tržnicah, v Ljubljani, Trstu in na Dunaju.
Včasih je kostanj za te kraje predstavljal pomemben dodaten prihodek na kmetiji. V gozdovih okoli Vitovelj so rasli kostanji na več kot sto hektarjih. Na žalost pa jih je kostanjev rak zdesetkal v preteklem stoletju, v zadnjih nekaj letih pa še kostanjeva šiškarica.
Vinorodni okoliš
Vitovska grganja se je danes poleg v domačemu vinorodnemu okolišu v Vipavski dolini (5,84 ha), največ ohranila na Krasu (7,15 ha ). Omenja jo tudi Matija Vertovec v Vinoreji, kjer opisuje več vrst grganij oziroma ima več imen, od »Malvazije s piko« do »Črne pike«. Vitovska grganja je priljubljena zaradi sorazmerno velikega grozda, precejšnjega pridelka, nezahtevne tehnike pridelovanja ter prilagojenosti na agroekološke razmere.
Vitovska grganja odganja pozno, cveti v drugi polovici junija, dozori v zadnji dekadi meseca septembra. Od brstenja do zrelosti potrebuje pet mesecev, izogne se spomladanskim pozebam in je srednje bujna sorta. Občutljiva je za peronosporo, ni podvržena gnitju in je odpornejša na sušo. Za saditev so idealne zračne lege z jutranjim soncem in srednje težka tla, ki zadržujejo vlago in hranila.
